Ja zdaj res več ne, ker je k meni prišla sestrična (navdušeni krilajoči plesek!!!!!), da začuti Erasmus utrip enega tedna. No, tale objava je bila v bistvu pisana še v eni luštni mini mini čokoladnici v starem delu Stockholma, kjer sem na fiki čakala, da mi sporoči čez koliko časa se dobiva na postaji, tako da takrat Anje še ni bilo, ampak je bila pa le dobro uro stran (in čeprav je zdajle, ko tole pretipkavam, že dva dni tukaj, sem jo še zmeraj zelo vesela!). Zdaj pa nazaj na zapiske iz beležnice, torej preteklost, pisano v sedanjiku. Vse jasno? Krasno.
To bo enga čvekanja in hihitanja in vsemogočega razglabljanja (kot se za dve ični sestri seveda spodobi). Ampak tudi drugače mi ni hudega. Moj hodnik (torej preostalih 7 stanovanjc/sobic s prebivalci katerih si delim kuhinjo in snevno sobo) se je lepo zapolnilo s precej slikovitimi mednarodnimi sosedi, ampak so pa vsi videt prav prijazni.
Tudi neko mednarodno Erasmus klapo smo že bolj ali manj osnovali (vključno s prismuknjenim Avstrijcem, ki je s seboj prinesel svoje party leder-hosen oz. irharce po domače (ampak ne ta kratkih, une takšne 3/4, ker smo vendarle na Švedskem in če bi hodil naokoli v kratkohlačnih irharcah, bi ga ljudje še čudno gledali. Res, 3/4 so mnogo bolj razumna izbira).
Prejšnji teden pa sem začutila še posebno povezanost mojega intensive-svenska razreda, ko smo si delili prigode o padcih s švedskega kolesa. Poleg mene je do zdaj padlo še 5 ljudi, tako da ne, nisem nič osamljena, niti osamljeni primer ;)
tå tå
ps: naša učitlejica švedščine nam je povedala, da menda švedski študentje ob začetku semestra prav stojijo na cesti in gledajo uboge zimskih razmer na kolesarski stezi nevešče tuje študente, kako padajo s koles...
To bo enga čvekanja in hihitanja in vsemogočega razglabljanja (kot se za dve ični sestri seveda spodobi). Ampak tudi drugače mi ni hudega. Moj hodnik (torej preostalih 7 stanovanjc/sobic s prebivalci katerih si delim kuhinjo in snevno sobo) se je lepo zapolnilo s precej slikovitimi mednarodnimi sosedi, ampak so pa vsi videt prav prijazni.
Tudi neko mednarodno Erasmus klapo smo že bolj ali manj osnovali (vključno s prismuknjenim Avstrijcem, ki je s seboj prinesel svoje party leder-hosen oz. irharce po domače (ampak ne ta kratkih, une takšne 3/4, ker smo vendarle na Švedskem in če bi hodil naokoli v kratkohlačnih irharcah, bi ga ljudje še čudno gledali. Res, 3/4 so mnogo bolj razumna izbira).
Prejšnji teden pa sem začutila še posebno povezanost mojega intensive-svenska razreda, ko smo si delili prigode o padcih s švedskega kolesa. Poleg mene je do zdaj padlo še 5 ljudi, tako da ne, nisem nič osamljena, niti osamljeni primer ;)
tå tå
ps: naša učitlejica švedščine nam je povedala, da menda švedski študentje ob začetku semestra prav stojijo na cesti in gledajo uboge zimskih razmer na kolesarski stezi nevešče tuje študente, kako padajo s koles...
Ni komentarjev:
Objavite komentar