Umetniško izživljanje v starem delu mesta

Jup, sva skakali in plesali, klepetali, pohajkovali in čokolado mljaskali.

Misija Štruklji .... foto zgodba

...mljask!!!

ps: obvestilo: dokler ne bo komentarjev, se blog ustavi ;)

Erazmus skozi oči obiskovalca...

evo, bilo mi je naročeno, da naj tudi sama prispevam nekaj malega za tale bolg, kot dokaz, da sem dejansko prišla in se udejstvovala pri Sašini Švedski izkušnji!!

torej, zaenkrat sem nad vsem skupej nadvse fascinirana, nad okoljem, vremenom, predvsem pa nad ljudmi. To študentsko naselje je neverjetna mešanica kultur in ko jih takole vržeš vse v en lonec in pustiš, da se malo premešajo, dobiš nadvse zanimive kombinacije... naprimer Slovanski kulinarični incident, ki se nama je pripetil danes.

Na Sašinem hodniku med drugim domuje tudi simpatična mala svetlolasa ruska deklina po imenu Katarina. Njen nalezljiv entuziazem me vedno znova preseneti, prav tako tudi njena radovednost in zgovornost. No, in medtem, ko sva s Sašo vse najine moči vložili v pripravo vlečenega testa (ki, kot je rekla moja mami, sploh ni težko za pripravit... mogoče ne, če maš bicepse kot bodybuilder, ampak gnetenje tega vraga 20 min je vse prej kot lahko opravilo!) za skutine štruklje, je Katarina priskakljala v kuhinjo. malo je pogledala tu, malo povprašala tam, potipala to, obliznila ono... največje presenečenje pa je sledilo, ko sva se s Sašo vsedli za mizo, da bi pojedla na hitro pripravljeno a težko prisluženo kosilo, tortilije. Katarina najprej pristopi, s korožnikom ter priborom v roki, in si začne od blizu ogledovati najino "pojedino". Nakar naju prosi, če bi lahko poiskusila tudi sama. seveda sem ji prijazno odstopila enega od koščkov. Ko ga je z veseljem pojedla in strokovno analizirala ("is it spagetti in it??") je se vedno sedela nasproti nama in vedno bolj željno strmela v krožnik. In ker sva se midve dovolj dolgo delali Francozinji, je končno tudi izustila, če bi lahko dobila še (naj tu povdarim, da je vsaka od naju imela le 2 majhni tortiliji, in da je na koncu ona dobila 3/4 ene). Rahlo začudeni sva ji podale še en zajeten kos. Nakar je sledila krajša lekcija o ruski kulinariki (we call it Georgian bread, because they make it in Georgia!!). In nauk te zgodbe? Mislim, da očitno je nekaj resnice na kulinarični filozofiji, ki jo je pred leti uvedel Joey (ja, tisti iz nanizanke FRIENDS): "Joey doesn't share food!!!!!!"

P.s. Saša je krasna gostiteljica in tale izlet je enkratna izkušnja... in kot ste najbrž opazili: "I'm loving it!!!" :)

Menjava straže...

Prav nič osamljena....

Ja zdaj res več ne, ker je k meni prišla sestrična (navdušeni krilajoči plesek!!!!!), da začuti Erasmus utrip enega tedna. No, tale objava je bila v bistvu pisana še v eni luštni mini mini čokoladnici v starem delu Stockholma, kjer sem na fiki čakala, da mi sporoči čez koliko časa se dobiva na postaji, tako da takrat Anje še ni bilo, ampak je bila pa le dobro uro stran (in čeprav je zdajle, ko tole pretipkavam, že dva dni tukaj, sem jo še zmeraj zelo vesela!). Zdaj pa nazaj na zapiske iz beležnice, torej preteklost, pisano v sedanjiku. Vse jasno? Krasno.

To bo enga čvekanja in hihitanja in vsemogočega razglabljanja (kot se za dve ični sestri seveda spodobi). Ampak tudi drugače mi ni hudega. Moj hodnik (torej preostalih 7 stanovanjc/sobic s prebivalci katerih si delim kuhinjo in snevno sobo) se je lepo zapolnilo s precej slikovitimi mednarodnimi sosedi, ampak so pa vsi videt prav prijazni.

Tudi neko mednarodno Erasmus klapo smo že bolj ali manj osnovali (vključno s prismuknjenim Avstrijcem, ki je s seboj prinesel svoje party leder-hosen oz. irharce po domače (ampak ne ta kratkih, une takšne 3/4, ker smo vendarle na Švedskem in če bi hodil naokoli v kratkohlačnih irharcah, bi ga ljudje še čudno gledali. Res, 3/4 so mnogo bolj razumna izbira).

Prejšnji teden pa sem začutila še posebno povezanost mojega intensive-svenska razreda, ko smo si delili prigode o padcih s švedskega kolesa. Poleg mene je do zdaj padlo še 5 ljudi, tako da ne, nisem nič osamljena, niti osamljeni primer ;)


tå tå

ps: naša učitlejica švedščine nam je povedala, da menda švedski študentje ob začetku semestra prav stojijo na cesti in gledajo uboge zimskih razmer na kolesarski stezi nevešče tuje študente, kako padajo s koles...

15 MINUT

Moram se kar malo pohvalit. Moja švedščina je trenutno že na tolikšnem nivoju, da pišem globoke švedske sestavke v smislu: Kdo sem jaz (eksistencialno razmišljanje o bistvu slehernikovega obstoja), Moja družina, Kaj se nahaja v mojem hladiliku in(!) zmrzovalniku (ker gre za celostno študijo, lepo prosim!) in seveda moj najnovejši traktat o arhitekturi z naslovom Moja soba. Seveda brez močne koncentracije in radoživega listanja po slovarju, knjigi in zapiskih ne gre.

Švedščina mi vzame kar precej časa. Trenutno imam predavanja vsak dan (od 10ih pa do 3eh ali celo 5ih in ja pridno hodim, ne glede na socialne dogodke preteklega večera), drug teden pa se začne tudi predmet Introduction to Drama communication (ki obeta, glede na to, da bo potekal v prav posebej imenovani Drama room). Še teden kasneje začnem s predmetom Sweden and the Swedes in enkrat bolj pomladi z Aesthetic methods in education. Kot pravijo ostali Erasmus študentje, ki so z rednimi predavanji že začeli in kot vidim na hodnikih sedeče in študirajoče Švede, so predmeti kar intenzivni in zahtevajo tudi veliko samostojnega dela.

Kot zanimivost mogoče še tole. vsi predmeti se začnejo z akademskih 15 čez uro. Torej, če pravijo, da se ura prične ob 10ih, to pomeni 10.15. Navada izhaja še izpred nekaj stoletij, ko osebne ure niso bile pogoste in so se študentje ravnali po cerkvenem zvonu. Ko je zvon odbil polno uro, so torej vedeli, da morajo it in so se tako zbrali v roku 15ih minut.
Pa ko smo že pri 15ih minutah, predavanja imajo načeloma ob vsaki polni uri odmor. Ja, 15 minut, za fiko. Sicer se lahko z učiteljem zmeni tudi drugače, ampak očitno je eden izmed razlogov, da je švedski izobraževalni sistem tako priznan in uspešen tudi spočiti um in redni vnos kofeina ;)

Å Ä A E I Y Ö O U

Švedščina je zanimiv jezik, germanskih korenin, kjer ti poznavanje nemščine in angleščine pride še kako prav pri pasivnem razumevanju, ampak pri izgovorjavi, tukaj se zabava šele začne. Prvo uro smo vadili švedske vokale in za pomoč dobili slikice, kako naj bi pri igovorjavi odpirali usta ;) Seveda, tudi, če si uspel proizvesti relativno podoben zvok, se ga naučil kot pripadajočega določeni črki, v praksi še vedno srečaš polno izjem, da ti slučajno ne postane dolgčas.

Tako seveda pomaga, če imaš tudi pristno švedske sosede, ali pa če se v pralnici zaklepetaš z naključnim Švedom in jim potem skusaš povedati preproste švedske besede z različno pravilno švedsko zvenečim uspehom ;)

Še ena švedska (kakopak) zanimivost je, da imajo pri besedah, ki označujejo sorodnike, različne izraze za babico in dedka po materini strani in za tista po očetovi. Mamina mama je mormor, mamin oče pa morfar. Dedek po očetovi stani je farfar in očetova mama farmor, izgovorijo se pa začuda po slovskem principu, kot je napisano (čeprav se lahko za boljšo voljo tudi švedsko popači in poudari kak samoglasnik, ampak to le tko, za zabavo).

Včasih pa si postavljen tudi v situacijo, ko moraš izustiti npr. sjukvårdsrådgiviningen (in ne, ta se ne izgovori se tako, kot misliš ;)

NAROBE SVET IN PRISTEN ERAZEM

Čeprav ta blog ni namenjen naštevanju mojih DNŠ (= Društvo Neomejene Štoravosti, kateremu predsedujem) dogodivščin, je, kot veste, DNŠ več kot le članstvo, it's a way of life ;) Torej del tebe, neločljivo integriran v tvoj vsakdan. In seveda danes ni bilo čisto nič drugače, kot sem pravkar ugotovila (in zaradi česar se sama sebi še vedno smejim - pa sem pomislila, da se mi lahko pridružite in zato tudi tokratni post).

Najprej naj vam veselo oznanim, sploh tistim, ki jih na trenutke malce zaskrbi moja socialna zaostalost (v smislu not having facebook in podobno), da sem včeraj zvečer postala pristna Erazmus študentka, na prvem pravem žuru (raznorazna druženja sicer potekajo že ves čas, no včerej smo šli pa celo ven plesat). Je prov luštno in zabavno klepetat in se družit s toliko različnimi kulturami, se smejat vsem hecnim naglasom in nesporazumom, ki so neizbežni pri komunikaciji v (večini) tujem (in ne maternem) jeziku.

Ampak nazaj k temi. Včeraj smo šli torej ven, danes smo imeli pa barb-a-que (izhaja iz fr. od brade do zadnjice, tako so pekli prašičke) in the snow. No, snega sicer ni, je a pošteno mraz, po-švedsko mrazzzzz z z z brrrrrr. In zato sem se zelo konkretno oblekla v smislu dvoje žabe, najtoplejše H&M hlače, ekstra topli štumfi, flis... Zeblo me je sicer precej manj kot sem pričakovala, bi me pa verjetno še malo manj, če bi si hlače dejansko oblekla s ta toplo stranjo navznoter, kot so mišljene. Šele doma sem ugotovila, da je zadrga nekam čudna saj ima repek na notranji strani. No, izkazalo se je, da je takozgolj v mojem primeru nošenja.

Ah kako fino je, če si tako zabavna oseba, da tudi samega neprestano spravljaš v smeh!

tå tå

ps: ja vem, zdej res vem (tudi iz mednarodnih virov) da naj si naredim facebook. in ja, vem, zdej si ga bom pa res počas mogla.

pps: It was a silly joke, but I have to share it (manly because I find it funny anyway). Danes sem spoznala Grka po imenu Socrates. In nisem se mogla zadržat, da ga ne bi vprašala z narejeno osuplim pogledom "You're not by any chance related to THE Socrates?"

Förlåt, talar du engelska?

Danes sem šla s kolesom na izlet v stari del mesta ali Gamla Linköping, ki je pravzaprav muzej na prostem. Stara švedska vasica, polna malih trgovinic in delavnic, kjer ljudje živijo in delajo in kjer se preteklost in sedanjost hecno prepletata.

Bil je lep sončen dan za spoznavanje okolice in njenih prebivalcev (tak prikupen način, da začneš pogovor je, da jih vprašaš, če govorijo engelska in potem jih prosiš, če te lahko usmerijo proti domu. In če si zavzet študent jezika, tako kot jag (dolg in poudarjen a), potem vajo ponoviš v enem dnevu tudi po 7-krat).

tå tå

THERE ARE 9 MILLION BICYCLES IN LINKOPING...

... in vsaj še en Slovenec.

Našla sva se, potem ko me je po kakšnih 10ih minutah pogovora vprašal "And where are you from?"

PREMIRJE

Sklenila sva ga! Tole je moj postavni (in vihravi) žrebec! Temno zelene barve, malo skrivljene balance in enih zavor, the best Sweden has to offer, ali pač kar ti prodajo v bližini študentskega naselja arabski priseljenci med prepevanjem oriantalskih napevov.

Danes sva šla s konjičkom sprobat pot do faksa, ker je sneg prejšnjo noč skopnel in z veseljem lahko povem, da sem šla s kolesa vedno zavestno ter po svoji želji in ne spontano zaradi nenadnih okoliščin na stezi.

tå tå

KJER SE CEDITA MLEKO IN ...

Ko počasi spoznavaš vsakdanje malenkosti življenja v tuji državi, kjer jezika ne poznaš, se moraš precej zanesti na prijaznost soljudi, logično sklepanje in (ko se izkaže, da tvoj način mišljenja še ni preklopil iz slovenska na svenska) predvsem na učenje iz izkušenj ter tisto zrelost, ki ti jo lahko prinesejo le pretekle napake.

Ne glede na filozofsko širino uvodne misli (in obširno priredno/ podredno zapletenostjo njene stavčne strukture), se mi je zapletlo pri precej bolj otipljivi zadevi. Namreč, za zajtrk sem hotela pojesti kosmiče. Natančneje kosmiče z mlekom. Mleko kot tista prijetna bela tekočina, ki bi jo morala najti v trgovini v hladilniku, nekje v bližini jogutrov, v kakšnem belem tetrapaku s kravico narisano na embalaži, kenede? Očitno ne. Dasiravno sem večer prej zamišljeno gledala v takšne tetrapake in po tehtnem premisleku, notranjem občutku in (po takrat še naivnem) zaupanju v moč svoje logike enega izmed njih tudi ponesla domov, to ni bilo mleko. Kruta resnica se je gosto in kiselkasto razlila čez moje kosmiče. V kuhinji sem srečala soseda Siciljana, ki je izbral drug (tudi napačen) tetrapak in si nekaj podobnega zlil v kavo. Zdaj sva bogatejša za pomembno spoznanje. Na Švedskem se namreč cedita mleko in kefir.

FIKA IN RDEČA PIKA

V dveh dneh sem bila že dvakrat v Ikei, pa še bo treba it. Počasi označujem svoj teren in v sobo prinašam dekce, blazinice, lučke. In pike, precej pik je v moji sobi (mogoče kot podzavestni mehanizem, da če bi mi bilo tukaj kdaj dolgčas, jih lahko začnem preštevat). Sobica je tako vsak dan bolj moja, bolj prijetna in topla. No, topla je trenutno kvečejmu v smislu atmosfere, temperaturno ne preveč. Ugotovila sem namreč, da očitno moj radiator ne dela kot je treba, saj imajo vsi ostali v hodniku precej topleje.

Počasi tudi raziskujem okolico in danes sem v središču odkrila take kretivne trgovinice, v vseh imajo tudi pikaste zadevšne, obleke, skodelice, prtičke...uf, sm se komaj nazaj držala, pa še razprodaje so.
In potem sem si privoščila svojo prvo fiko! Fika je švedska navada (ki se mi zdi zelo na mestu), da si vsak dan privoščiš kavo in nekaj sladkega. Ker ne pijem kave sem našla slastni nadomestek chai latte, z drugim delom fike pa nisem imela sploh nobenih težav ;)
Drugače me pa malo skrbi. Švedi naj bi razen Fincev popili največ kave na prebivalca, Švedi obožujejo pir, jest ne pijem ne enega ne drugega ... upam da mi bodo oprostili takšno nespoštovanje njihove kulture.

SVENSKA PO SLOVENSKA...

Priznanje že takoj na začetku. Do svojega prvega švedskega večera sploh nisem povsem dojela kaj pomeni it za 6 mesecev, včeraj pa me je spoznanje prav nič kaj prijazno spreletelo kot kurja polt. 6 mesecev, jejhata!

Ampak pojdimo lepo po vrsti in si oglejmo modrosti (dva dni izkušene) Erasmus študentke.

Ko poskušaš v kovček in nahrbtnik stlačili za pol leta svojega življenja, ugotoviš, da ima le-to zelo konkretno kilažo (ki jo v kmalu v polnosti dojameš tako psihično kot fizično) in še večje prostorske razsežnosti.

Čeprav sem bila zadnje dni precej živčna (kar se je različno fiziološko odražalo ;), nisem nič jokala. Nič razen dva dni pred odhodom, ko se je vsa notranje nabrana vlaga konkretno usula iz mojih očk.

Prvi večer je najtežji. Sam si. Geografsko se moraš znajt v nepoznani deželi (pa že v Ljubljani se mi je dostikrat zalomilo, čeprav na poti iz Stockholma do Linkopinga začuda nisem pristala v Domžalah*). Ko prideš končno do svoje sobe, je ta prazna in tuja, hladna. Kuhinja in dnevna soba sta po praznikih in odhodu prejšnjih Erasmus študentov v obupnem stanju. Odpreš umazan star hladilnik in notri je…..komar! Prizor se je povsem skladal z mojimi občutki.

Že ko razpakiraš je velika razlika, ker si obdan s svojimi rečmi in ko greš spat, te pomiri znana posteljnina in papirnati Mr. Darcy na sosednji steni. Ko pa najdeš v bližnji trgovinici še jaffa kekse, munch mellow in podravka instant župce si spljoh čisto raznežen.

Kot vsi v Linkopingu, potrebuješ kolo. Ok, Saška kupi kolo. Saška se pelje tistih 500m od trgovine do svoje sobice. V tem času Saška pade s kolesa. Saška se nauči, da so steze na Švedskem zaledenele…. tudi kolesarske.

Zelo koristna informacija je, da lahko nastaviš gumb na radiatorju z 1 na 5, kot mi je povedal Šved, ki se je zgrozil, kok je pri meni mrzlo (Švedu! se je zdelo mrzlo). Dokler se ne segreje sem pač v palšču in šalu (me prov spominja na KG) in jem sladoled (ker je pač dober ne glede na temperaturo!).

Toliko o prvih spoznanjih, drugače pa iskreno (ker smo prjatli in se le tako spodobi), včerej je bilo težko, zelo težko, ampak že spat sem se odpravila pomirjena v svoji pižamci in svoji postleljnini, pa čeprav v tujem kraju. In danes je bil lep dan.

Švedska je lepa, imajo sneeeeeeeeg! Pa rumeno, svetlo modro ali rdeče pobarvane lesene hiške z belimi polkni. Povsod je še praznično okrašeno, ko v mraku (ob pol štirih) odhajaš s faksa, pobeljene hiške in rumene luči delujejo pravljično.
Danes sem imela prvič švedski tečaj, to bo še zelo zabavno! Moram priznat, da prov uživam, ko se pačim in probavam izgovorit njihove pojoče samoglasnike, ali pa ko poslušam kako to (ne)uspeva Američanom.

Toliko za prvo silo (ki je postala kar obširna)

Joetten hårgelen svinte!

tå tå



*Domžale - kraj, kjer se Saška znajde presenetljivo velikrat, kadar se zgubi kje v Ljubljani…

KO SEM BILA ŠE NA RODNI GRUDI... ali 173 MISLI ZA PRAVTOLIKO NOČI

Zadnji dan sem se namenila preživet doma, pretežno ob pakiranju in čim več tudi z domačimi. Okoli 8ih, ko smo z družino klepetali (oz. je pretežno govoril Uroš;), zazvoni. Grem odpret in vidim le še obrise nekoga, ki teče ven. Potem pa...

PODOKNICA!!!

Ducat nasmejanih pojočih obrazov na mrazu s kitaro in moj presenečen, zmeden (prikupno, I am sure), raznežen, srečen, ganjen in (ko je le dojel) tudi plesoče pojoč obraz v topli sobi pred oknom.

AAAAAaaaaaaaaaa (čist v ošpice stilu)!

Odposlali so me torej s stilom in 173 (+ nekaj rezervnimi - za DNŠ primere) lesenimi perlicami z inicialkami. Vsak večer moram izžrebat eno takšno kroglico in lepo misel naklonit osebi, ki ji pripada inicialka. No, prijazno so jih nekaj pustili praznih, takrat lahko celo mislim na kogarkoli, čist po lastni izbiri ;)

Z veseljem vam sporočam, da je prvi žreb uspešno izveden in upam, Maja, da te je včerej zvečer prijetno telepatsko požgečkalo. Kroglice pa nisem stresla vse do danes zjutraj, ko sem jo potem za jutranjo telovadbo bezala izpod postelje.

tå tå

POSLOVILNA TORTICA

Verjetno se spodobi, da se moja prva objava začne s slastno in strastno tortico. Še bolj prav je, da se začne tudi s prijatelji in tisto toplino medčloveških odnosov, ki jo bom ponesla sabo, da me bo grela v mrzlih trenutkih tam nekje na severu.

Danes so smejoče (in klepetajoče) kreativne dečve zavzele slaščičarno Zvezda in kramljale takole na kupu o pranju perila in o fantih z manevri ;).