evo, bilo mi je naročeno, da naj tudi sama prispevam nekaj malega za tale bolg, kot dokaz, da sem dejansko prišla in se udejstvovala pri Sašini Švedski izkušnji!!
torej, zaenkrat sem nad vsem skupej nadvse fascinirana, nad okoljem, vremenom, predvsem pa nad ljudmi. To študentsko naselje je neverjetna mešanica kultur in ko jih takole vržeš vse v en lonec in pustiš, da se malo premešajo, dobiš nadvse zanimive kombinacije... naprimer Slovanski kulinarični incident, ki se nama je pripetil danes.
Na Sašinem hodniku med drugim domuje tudi simpatična mala svetlolasa ruska deklina po imenu Katarina. Njen nalezljiv entuziazem me vedno znova preseneti, prav tako tudi njena radovednost in zgovornost. No, in medtem, ko sva s Sašo vse najine moči vložili v pripravo vlečenega testa (ki, kot je rekla moja mami, sploh ni težko za pripravit... mogoče ne, če maš bicepse kot bodybuilder, ampak gnetenje tega vraga 20 min je vse prej kot lahko opravilo!) za skutine štruklje, je Katarina priskakljala v kuhinjo. malo je pogledala tu, malo povprašala tam, potipala to, obliznila ono... največje presenečenje pa je sledilo, ko sva se s Sašo vsedli za mizo, da bi pojedla na hitro pripravljeno a težko prisluženo kosilo, tortilije. Katarina najprej pristopi, s korožnikom ter priborom v roki, in si začne od blizu ogledovati najino "pojedino". Nakar naju prosi, če bi lahko poiskusila tudi sama. seveda sem ji prijazno odstopila enega od koščkov. Ko ga je z veseljem pojedla in strokovno analizirala ("is it spagetti in it??") je se vedno sedela nasproti nama in vedno bolj željno strmela v krožnik. In ker sva se midve dovolj dolgo delali Francozinji, je končno tudi izustila, če bi lahko dobila še (naj tu povdarim, da je vsaka od naju imela le 2 majhni tortiliji, in da je na koncu ona dobila 3/4 ene). Rahlo začudeni sva ji podale še en zajeten kos. Nakar je sledila krajša lekcija o ruski kulinariki (we call it Georgian bread, because they make it in Georgia!!). In nauk te zgodbe? Mislim, da očitno je nekaj resnice na kulinarični filozofiji, ki jo je pred leti uvedel Joey (ja, tisti iz nanizanke FRIENDS): "Joey doesn't share food!!!!!!"
P.s. Saša je krasna gostiteljica in tale izlet je enkratna izkušnja... in kot ste najbrž opazili: "I'm loving it!!!" :)
... ha ha, k si jo prov predstavlam Katarino ...
OdgovoriIzbrišiP.S. se strinjam s filozofijo, je pa tud res da je treba včasih za blagor mednarodnih medosebnih odnosov mejčkeno potrpeti in odstopiti kos ali dva (ali tričetrt vsega :)... hehe