sreda, 25. februar 2009

Pustna psihološka raziskava...


zgolj hiter povzetek, ker že pakiram za 5 dnevni izlet na sever, čez polarni krog na lov za severnim sijem :)

Včeraj sem se (pod avtorskim dovoljenjem Ivane Cunja) v znamenju pusta našemila v... erm... ponesrečenko, prepričana, da čeprav pusta na Švedskem ne poznajo, bo na mednarodni noči v študentskem pubu, vsaj še kdo z nenavadno pojavo ovekovečil karneval. Erm.... I was mistaken :) Razen Avstrijca, ki je imel šminkast srček na licu in smešno čepico, so bili vsi v civilu.


Moja maska (and slovenian cynical sense of humour) je torej prišla precej do izraza in izpadla bolj kot psihološki eksperiment. Sem bila pa pozitivno presenečena, koliko prijateljev je zaskrbljeno pristopilo do mene, če sem ok in (seveda kaj pa drugega kot) a sem padla s kolesa? Hecno je bilo tudi, koliko ljudi je povsem ignoriralo situacijo, ampak večinoma smo se pa precej nasmejali in dobila sem tudi veliko predlogov da se lahko preizkusim v filmski maskerski industriji (leta likovne izobrazbe so očitno pripomogla k prepričljivosti).


No ja danes grem pa malo manj namazana na severno dogodivščino, losom in pasjim vpregam naproti, it's a wonder what a night of beauty sleep does to you ;)


...in zdaj že šibam pakirat, Kiruna here I come!

nedelja, 22. februar 2009

Sneži....


... in pred mojim oknom rastejo snežaki :)

(jaz pa berem o nonverbal behavior in tipkarim kompleksne angleške stavke)

sobota, 21. februar 2009

Petek pred esejem...



...kar pomeni petek, ko se na vse ozire braniš začeti pisati esej in ker sem precej vztrajna in iznajdljiva oseba, mi je to tudi zmagovito uspelo (sicer zdaj vem, kaj bom počela preostanek vikenda in v ponedeljek ...) :)

Torej današnji post kot "a beautiful example of a procrastinating Friday!
Dopoldne: privoščila sem si spanec in malo poležavanja s knjigo pod toplo odejo (ker moja soba je še vedno ena daleč najhladnejših v celem Rydu ... se mi vsaj zdi, kot da sem neprestano v KG), potem po sončku v mesto na fiko in slasten kos čokoladne torte (mnjam!), popoldne mali opravki po sobi in kuhinji, zvečer pa sem povabila nekaj punc na večerjo in girl talk preden smo šle še na corridor party s temo Black & White (večtedenski projekt nizozemskega kolega Petra, ki se je vsakokrat, kadar smo v študentskem pubu HG (every Tuesday is international students' night) najbolj plesali, skolnil zraven in rekel: "This is the music we'll have on my corridor party!").

Smešno je, da je tukaj večina Erasmus študentov (ali pa vsaj socialno bolj dejavnih) moškega spola, tako da smo punce prav zelo vesele, kadar se naberemo skupaj tudi za kakšno bolj našo aktivnost ali pa vrsto pogovora in včeraj smo se imele super. Povabila sem jih na tortilje in popečene bučke, Sussan je prinesla še čokolado, ki smo jo segrele in prelile čez narezano sadje za desert. Teme pogovora so preskakovale od resnih do povsem zabavnih, bil je pravi girl talk, poln smeha in zabavnih anekdot.

Po strogih navodilih domačega bralstva, smo tudi vizualno obeležile dogodek (oz. ga je moj švedski sosed Tobias, ki ga lahko na sosednji fotki vidite, ko vestno (kot vsak petek) spremlja Zvezde plešejo in je seveda zelo švedske mesne kroglice ... v neki sendvič različici?!?).

Torej od leve proti desni:
Moja nasmejana malenkost.
Derya, simpatična Turkinja, s posebnim smislom za humor in vijolično volneno kapo z roza prašičkom (kako bi je človek ne imel rad?!).
Tjaša, Slovenka! ki peče dobre pice in ima zelo smešne italijanske sosede (s še bolj smešno verzijo angleščine... ki te tudi kadar (verjetno) vedo, kaj govorijo z načinom govora in obrazno mimiko v to ne prepričajo).
Annabelle, Francozinja, ki sem ji brala Jesihovo poezijo za Prešernov dan in ki je prišla na večerjo izmučena po 4 urnem izpitu (da dobite občutek za švedske študijske razmere) iz Project Management predmeta (to pa maš, če študiraš ekonomijo!).
In Sussan, mala Nemka, z neomejenimi zalogami energije in dobre volje, s katero hodiva na Afro Power Dance, in ki je vedno med prvimi na plesišču.

Aja, slikano pa je v našem "Common space", torej v skupni dnevni sobi našega corridorja, oz. hodnika.


ps: Se sploh ne opazi katera fotka je s flashom in katera ne, kenede ... jasnost ali ne, meni so rumenkasti toni mnogo bolj všeč...

torek, 17. februar 2009

Ker je že čas...

... da se spet malo oglasim, čeprav nimam pojma kaj (relativno) zanimivega naj vam napišem. Moj švedski obstoj že občasno pelje po tirnicah poznanega, bolj ustaljenega ritma, vedno bolj domače se tu počutim. Všeč mi je.

Takole prvič izkusit pravo študentsko življenje (pa mam, rojena Ljubljančanka ...), res biti prvič na svojem za dlje časa, meni se zdi super. Veliko veselja imam tudi s čisto običajnimi gospodinjskimi opravili kot so pranje (ki mi vedno vzame skoraj cel dan, ker najprej ni prost stroj, potem čakam, da se bo spraznil sušilec, nato ugotovim, da ravno moj stroj ni delal kot je treba in da stvari sploh niso splahnjene, kaj šele ožete, pa tudi sušilca nikakor ne morem pogruntat koliko časa rabi, da bodo majice lepo suhe, kdaj pozabim celo dodat prašek ... vedno cela avantura) in kuhanje, pa preverjanje kaj se bo pokvarilo in kaj je treba porabit, pašte in rižote ostankov, ki so zmeraj najboljše...

Potem so tu še simpatična druženja, ko si povabljen na fiko z domačo jabolčno pito (tukaj vsi precej radi pečejo, celo fantje so čist preveč spretni s pečico :), nizozemski filmski večer, midnight pasta, ali pa slovenska pizza (danes :). Toliko kultur, toliko jezikov, ta mednarodna mešanica se mi zdi super, vsak dan zveš in se naučiš toliko novega. Govoriš v vseh možnih jezikih (moram se pohvaliti s spretnim preklaplanjem med večinoma angleščino, nemščino, francoščino in celo tistim drobcem švedščine in nizozemščine, ki ju znam), tako da je vsaj prvi stavek, ki ga rečem Slovencu ali Slovenki (zdaj poznam že cela dva!) zaradi jezikovne pestrosti, ki tu vlada, redko v slovenščini in bolj v smislu "Do you...arghhh...joj sm mislila rečt a ...."

četrtek, 12. februar 2009

Dolge sence...







ker je sijalo prijetno popoldansko sonce ;)



Imeli smo nekaj lepih sončnih dni, pa slišim, da doma tudi ... lepo, skupaj pod istim soncem ;)






In ker je bilo lepo vreme sem se precej sprehajala, saj je tukaj čisto blizu gozd poln malih potk. Sprehod je zmeraj lep, sneg se blešči v soncu, mah zeleno kuka na plano, kjer so ga pred belino zaščitile krošnje, Saška pa se sprehaja. Sprehaja se ponavadi dlje, kot je načtrovala (v gozdu je MNOGO malih potk), nato se preizkusi v konverzaciji z domačini, prijazno povpraša: "Ursäkta, jag vill gå till Ryd." (Ryd je naselje, kjer živim), dobi v zameno prijazen a dolg in podredno/priredno zložen svenski odgovor z večimi v različne smeri kažajočimi kretnjami, potem Saška pogoltne ponos in povpraša še "Erm.... Ursäkta, men talar du också engelska?" in potem, ko razume vsa navodila tudi (slejkoprej) najde domov.

nedelja, 8. februar 2009

Ko se čohajo oblaki ...




Danes je Prešernov dan in če bi bila doma, bi se kot vsako leto napotila v kakšno galerijo, muzej ali drugo kulturno prireditev (verjetno bi šla pogledat Irwine...če je kdo bil, naj prosim poroča :). Tukaj pa sem izvedla sicer nekoliko drugačno in preprostejšo različico kulturnega ovekovečenja ampak se vendarle zavedala pomembnosti dneva. Ker ja, zdi se mi fantastično, da imamo Slovenci praznik (ki je celo dela prost dan, kadar ne pade ravno na nedeljo) posvečen pesniku in kulturi. Razen na Škotskem (Burns night, pa še to mislim, da ni prav praznik, atko kot pri nas), ne vem, če imajo še kje kaj podobnega, tako da smo lahko ponosni!

Torej moja mala prešernjada je zavzela obliko sprehoda po okoliškem gozdičku, kjer sem nato ob primernem trenutku na glas prebrala Jesihovo pesem. In Annabelle, Francozinja, ki je šla z mano, je dodala, da čeprav ji pisana slovenščina deluje tuje-zemeljsko, je govorjeni pesniški jezik zelo lep.

Manjkale so le prešern kugle, ki sem jih zaradi pomanjkanja samodiscipline pojedla že več kot teden prej .... šmenta!


Večer je vlažen, sluzasti oblaki
si čohajo trebuhe ob planine;
na vrtu krčme pojejo južnaki
neznosno lepe, temne sevdalinke.


Trenutek je, ko bi kar padal, padal,
pozabljal se, znal biti dež težak,
da bi v strnišča mrtva se zabadal
in na gosto šrafiral topi zrak


da zginilo bi vse, kar je vrh zemlje,
v vodeni preji mira pred začetka,
in znova se začelo iz temeljev-


najprej sam nič, potem meglica redka,
iz mleka sneg - in v eni sami piki
svetloba, zbrana v silnosti veliki.

Milan Jesih

ps: Cunjici hvala za pesniško gradivo ;)

sobota, 7. februar 2009

MUFFINI NADALJEVANJE ;) in OPIS NAKLJUČNEGA PETKOVEGA VEČERA

Torej na željo zvestih komentatorjev še malce pred, med in post zgodbe. Princip pred in post (no tudi med) je še posebej priljubljen tukaj med Erazmus študenti. Kadarkoli se zvečer kaj dogaja, je pred tem zagotovo nekje pre-party, ko se nas kopica nabere na kupu vsakič v drugi dnevni sobi, malo poklepeta in popije in potem pa gre naprej (vkolikor mi je znano, je to tudi zelo slovenski koncept). After-party pa vključuje predvsem hrano, torej pašto ali jajca okoli 3eh zjutraj (ko se zaprejo študentski lokali) in se lačni po preplesani noči spet naberemo v kakšni kuhinji. Ampak začeli smo z muffini.

Torej moji prvi švedski muffini so privekali (pravzaprav so se skoraj prismodili) na svet zaradi Sussanine dinner party. Sussan je drobcena energična Nemka, ki zmeraj zavzame plesišče in je bila pretekli teden s predmetom Nordic Culture na ekskurziji na Laponskem. Tako nas je kakšnih deset srečnih izbrancev povabila, da si pogledamo fotke (WOW!) in obljubila, da bo skuhala večerjo, pa sem hotela prispevat vsaj posladek.
Natančneje je šlo za jabolčno, čokoladno, mandljaste muffine in ker sem že vnaprej sumila, da bodo težave s pečico, sem se po svoji stari navadi držala preizkušene modrosti "kadar gre kaj narobe....samo dadaj nutelo" (hvala Uroš za tisti recept, kjer sem dobila idejo ;)
Bilo je luštno, hrana zelo dobra (gratinirana pašta in gratinirana musaka, oz pač trije dišeči pekači, ki jih seveda nismo mogli povsem pojest, ampak so ostali še za after-party) in tudi moji muffini so bili lepo in veselo sprejeti. Sicer naš nori Avstrijec Daniel ni imel party-leder hosen, ampak se je kljub temu obetal zabaven večer.

Kasneje je prikapljajlo še več ljudi (za večjo mednarodno pestrost) in smo skupaj odkolesalili(kajpada!) po snežnem Linkopingu še ven, kjer se je pre-party nadaljevala seveda v vrsti za vstop v lokal. Koliko sem se razpisala, če sploh, o švedski ljubezni do vrst, sicer ne vem. Lahko pa potrdim, da je tu vrsta za čisto vsako stvar. Ko greš v kino, moraš najprej vzet številko, za vrsto seveda, da lahko sploh kupiš karte ... samo tko, za občutek ;) Ampak prišli smo noter, fantje so si čas čakanja krajšali s pirom, Sussan je na moje veselje iz žepa privlekla milko (čeprav je Saška tukaj precej bolj žurersko razpoložena, ji alkohol še zmeraj ne pomeni nič v primerjavi s čokolado! ... saj tudi če odpotuješ v novo okolje, obdržiš svoje vrednote na mestu!). Bilo je luštno in plesali na za švedske razmere izjemno melodično musko (ne samo tehno in house in tri ponavljajoče komade).

petek, 6. februar 2009

Po žlicah in "na oko"...


... je vaša Saška danes v okrnjenih švedskih razmerah (brez tehtnice, meric, pekača) pekla muffine. Prilagam tudi fotko za vse tiste nejeverne Tomaže (in Anje) in dodajam še zgolj to, da ja! porabila sem četrt kile moke, tako da brez skrbi, prav nič je ne bo stalo od tistih začetnih 2eh kil. Razmišljam celo, da bi kupila novo vrečo ;)

sreda, 4. februar 2009

AAAAaaAAAAaaaaaAAAAaAaAaAAAAaaAAA




In to v najlepšem možnem skakajoče plesoče hihitajočem smislu!


Ravnokar sem dobila pismo! Tako veliko, pikčasto (seveda) in polno najlepših skrivnosti, barv, slikic (tudi premikajočih), citatov in pesmi, ki si jih bom brala naglas in se čudila, kako lepa je slovenščina. Joj, joj, prejoj, sem vesela!




Ko študentka na rajžo gre ... vse do ... tja, kjer je led iz severa

No, led že mogoče (da je kolesarjenje malce bolj adrenalinsko), sicer sem pa prav besna nad dejstvom, da ravno to leto, ko sm spakirala svoje rokavice, kape in šale v upanju na pravo severno zimsko idilo, tukajle ni prav nič zasneženo, doma vam pa snega prav nič ne manjka! Ironija, ni druge. Okepajte koga še namesto mene, pa kašnega anglečka več se tudi lahko izvede v mojo čast, bom prav vesela. Se trudim tolažit z mislijo, da moram ceniti tudi takšen krut vremenski smisel za humor...

Drugače se je pa zdaj, ko sem ponovno brez sestrične in se morava v najinih klepetih zadovoljiti s skype alternativo, začelo bolj resno študijsko obdobje. Švedi imajo kar konkretne standarde in bom morala pridno sprotno pisarit vse miljonte seminarje in eseje in prebirat angleške knjige o Švedski zgodovini do in po 15. stoletju.

Včeraj sem imela namreč prvo pravo predavanje Drama communications, kjer bomo izvajali veliko različnih praktičnih vaj in jih nato skušali povezati s teorijo in osebnimi izkušnjami. Obravnavali bomo stvari kot so telesna govorica, status, stereotipi, pravljice in sage in podobno. Predmet deluje zelo zanimiv in razgiban, pa tudi kar precej intenziven. 24. februarja moramo oddati že prvi esej/seminar/ examination, kjer moramo prakso prepletajoče povezati s teorijo iz dveh spodobno zajetnih knjig, ki jih je treba do takrat seveda natančno preučit. Profesor nas ni niti malo prestrašil z dejstvom, da je pred leti vrgel polovico razreda, ker pač niso dosegli zahtevanih norm, saj smo tuji študentje navajeni različnih nivojev truda in poglobljenosti iz različnih držav..... hmmm....

Imela sem tudi že uvodno predavanje predmeta Sweden and the Swedes, ki pa deluje bolj teoretičen, ampak upam da kljub temu zanimiv. Vsaj mednarodna zasedba slušateljev obeta zanimive debate, moram počakati do jutri, ko začnemo zares.

Aja, še to! V ponedeljek sem imela tudi že prvi pravi izpit(ek), ustni izpit iz švedščine oz. svenska oral exam ;) In mi je šlo prav fino. Učiteljica nam je povedala, da smo vsi opravili ta del, zdaj moramo samo še počakati, da izvemo oceno. Izpit je potekal v skupinah po 4-5 ljudi in ga je Erika (tukaj se vse profesorje kliče po prvem imenu in se lahko kadarkoli in s čimerkoli pristopi do njih) snemala z diktafonom. Na glas smo morali prebrati enega od sedmih tekstov, ki smo jih obravnavali tekom tečaja, nato pa smo morali pripraviti še dva govora na dani temi (Erika je nato izbrala enega izmed njih), ko smo morali govoriti približno 3 minute in nato še odgovarjati na njena vprašanja.
Sem imela malo sreče, ker sem bila v skupini s tremi Američani in enim Francozom, ki imajo vsi zelo močne naglase in ne ravno naravnih predispozicij za švedsko izgovorjavo, tako da so mi moje slovanske korenine ( z zmožnostjo izgovoriti poudarjen a in tredi rrrrrr) prišle precej prav.
Govorila sem o družinskem članu, natančneje o min pappa :) ker "Jag tycker att min pappa är den mest interessanta personen i min familj". Sem spesnila prav prisrčen sestavek, z veliko rokerskimi referencami in z glasnim "inte bra" (not good) na koncu stavka, ko sem po zunanjem opisu omenila tudi njegovo kilažo ;)
Zdaj me čaka še slovnični del, ki je v obliki "home examination" kar je tukaj priljubljena praksa. To izgleda kot zajeten šop nalog, ki jih dobiš od profesorja in jih moraš v roku 2eh tednov rešene izročiti nazaj. V takšnih trenutkih vsekakor pride prav dejstvo, da imam tudi zelo prijazno švedsko sosedo, ki jo lahko v trenutkih izgubljenosti v tujem jeziku prosim za pomoč.

Uf, sem se kar razpisala, hvala če ste prebrali do konca, uživajte v snegu,
pa kmalu spet kaj novega,

tå tå

vaša švedska Saška

ps: morm posebej izpostavit, da sem zelo ponosna na obe spontani glasbeni referenci v naslovu objave, ki zajemata tako bolj ljudsko tradicijo, kot sodobnejše trende, samo za vsak slučaj, če kdo ni že sam od sebe opazil ;)