Petek pred esejem...

...kar pomeni petek, ko se na vse ozire braniš začeti pisati esej in ker sem precej vztrajna in iznajdljiva oseba, mi je to tudi zmagovito uspelo (sicer zdaj vem, kaj bom počela preostanek vikenda in v ponedeljek ...) :)

Torej današnji post kot "a beautiful example of a procrastinating Friday!
Dopoldne: privoščila sem si spanec in malo poležavanja s knjigo pod toplo odejo (ker moja soba je še vedno ena daleč najhladnejših v celem Rydu ... se mi vsaj zdi, kot da sem neprestano v KG), potem po sončku v mesto na fiko in slasten kos čokoladne torte (mnjam!), popoldne mali opravki po sobi in kuhinji, zvečer pa sem povabila nekaj punc na večerjo in girl talk preden smo šle še na corridor party s temo Black & White (večtedenski projekt nizozemskega kolega Petra, ki se je vsakokrat, kadar smo v študentskem pubu HG (every Tuesday is international students' night) najbolj plesali, skolnil zraven in rekel: "This is the music we'll have on my corridor party!").

Smešno je, da je tukaj večina Erasmus študentov (ali pa vsaj socialno bolj dejavnih) moškega spola, tako da smo punce prav zelo vesele, kadar se naberemo skupaj tudi za kakšno bolj našo aktivnost ali pa vrsto pogovora in včeraj smo se imele super. Povabila sem jih na tortilje in popečene bučke, Sussan je prinesla še čokolado, ki smo jo segrele in prelile čez narezano sadje za desert. Teme pogovora so preskakovale od resnih do povsem zabavnih, bil je pravi girl talk, poln smeha in zabavnih anekdot.

Po strogih navodilih domačega bralstva, smo tudi vizualno obeležile dogodek (oz. ga je moj švedski sosed Tobias, ki ga lahko na sosednji fotki vidite, ko vestno (kot vsak petek) spremlja Zvezde plešejo in je seveda zelo švedske mesne kroglice ... v neki sendvič različici?!?).

Torej od leve proti desni:

Moja nasmejana malenkost.

Derya, simpatična Turkinja, s posebnim smislom za humor in vijolično volneno kapo z roza prašičkom (kako bi je človek ne imel rad?!).

Tjaša, Slovenka! ki peče dobre pice in ima zelo smešne italijanske sosede (s še bolj smešno verzijo angleščine... ki te tudi kadar (verjetno) vedo, kaj govorijo z načinom govora in obrazno mimiko v to ne prepričajo).

Annabelle, Francozinja, ki sem ji brala Jesihovo poezijo za Prešernov dan in ki je prišla na večerjo izmučena po 4 urnem izpitu (da dobite občutek za švedske študijske razmere) iz Project Management predmeta (to pa maš, če študiraš ekonomijo!).

In Sussan, mala Nemka, z neomejenimi zalogami energije in dobre volje, s katero hodiva na Afro Power Dance, in ki je vedno med prvimi na plesišču.

Aja, slikano pa je v našem "Common space", torej v skupni dnevni sobi našega corridorja, oz. hodnika.

ps: Se sploh ne opazi katera fotka je s flashom in katera ne, kenede ... jasnost ali ne, meni so rumenkasti toni mnogo bolj všeč...