Nekaj hitrih vsakdanjih utrinkov zadnjih dni

Ja, tole švedsko mestece je postalo že precej domače in tudi moje življenje tukaj lepo prijetno in polno. Saj se ves čas nekaj dogaja, študij je zalaufal in sem neprestano sredi novih projektov pri Drami (smo morali zadnjič narediti igro in smo bli res fajn, sicer nekoliko gotsko morbidni ampak fajn!), novih tekstov za prebrat pri Švedih in drugi teden začnem tudi nov predmet Artistic methods in education, česar se že zelo veselim. Tudi prijatleji smo vedno boljši (sem navdušena nad Francozi, sicer jih je tukaj tako veliko, da bi bilo že čudno, če vsaj nekateri ne bi bli fajn), fike in večerje, pa filmski večeri, pa corridor pizza party (mmmmmm... Italijani pa znajo speči pizze!), pa pre-partyji z domačimi cimetovimi rolicami in piškotki (pre-partyji zatom ker sem ta teden preveč zmatrana, da bi šla še naprej ven na actual party)... Fletno je :)

Sicer pa me zaposljujejo (in še vedno veselijo) majhna gospodinjska opravila kot včeraj, ko sem skoraj cel dan kuhala (in malodane pozabila it na švedščino.. jejhata, ta hrana), saj bi se mi drugače preveč stvari pokvarilo. Tako imam zdaj lepo poln zmrzovalnik cmočkov, tortilj, lazanje, rižote in pridružili se jim bodo še bučkini polpeti :) Jutri grem namreč v Göteborg (oz. prebere se Jeteborje, ja resno!) za čez vikend in treba je bilo spraznit hladilnik.
Saj povem kaj več, ko pridem nazaj :)

KIRUNA: 5. dan ali saga se končuje v modrem :)

Je kar trajalo preden sem vam popisala svojo Kiruna dogodivščino, ostal je le še zadnji dan, ko smo se odpeljali v Icehotel. To je hotel zgrajen popolnoma iz ledu in snega, ki ga vsako leto znova postavijo v Jukkasjärvi-ju blizu Kirune in obratuje (oziroma sploh obstaja) od decembra do aprila. Vsako leto povabijo številne umetnike iz vsega sveta, ki imajo 2 tedna časa, da avtorsko opremijo številne sobe, tako da je vsaka drugačna (mogoče sem dobila novo ambicijo :).

1. Fotka:

Vhod v Icehotel, kjer se ti zaradi vsega snega in ledu dobiš bolj moder pogled na svet.

2. Fotka:

Recepcija. Uniforme uslužbencev so prilagojene delovnim razmeram.

3. Fotka:

Lenedi bar. Pohištvo, stene, stebri, celo kozarci so iz ledu. Sponzor je seveda Absolut vodka.

4. Fotka:

Ledeni lestenci, pravljica! Vsi smo dobivali neprestane asociacije z Narnijo :)

5. Fotka:

Ena izmed umetniških sob, domišljija v ledeni preobrazbi.

6. Fotka:

Jup, z Annabelle sva skakali od navdušenja!

7. Fotka:

Mali ledeni kipci v soncu in snežni pokrajini za hotelom.

8. Fotka:

Pogled skozi okno na poti nazaj v Linköping, čakala nas je cela noč na vlaku.

9. Fotka:

Zdaj smo se vsi že dobro poznali in pot nazaj je bila zelo družabna, v različnih kupejih so se odvijale različne igre, tukajle pa utrinek navdušenih Italijanov, ki so peli karaoke. No, peli smo jih vsi, čeprav nismo poznali niti pesmi niti jezika, nas te malenkosti že niso ovirale pri vživeti izvedbi in mislim, da se je v nekem trenutku v kupeju gnetlo kakšnih 20 pojočih ljudi, ampak je bilo premalo prostora, da bi takrat izvlekla fotoaparat...

Zima, pomlad ... in zima!

Hej hej,

tukajle je precej pestro z vsemi študijskimi obveznostmi, ampak tole pa moram delit! Zadnji teden smo imeli že tople (no, glede na severne okoliščine, se razume) sončne dni, pravo pomlad v zraku, danes pa je iznenada v kakšni uri zapadlo 10cm snega. Vsaj mojo skupino, ki je zvečer vadila na faksu za jutrijšnji Drama examination je vreme rahlo presenetilo, saj smo še pred tremi urami hodili po povsem suhi in nesnežni poti, ko pa smo hoteli domov, smo se znašli sredi beline (jest seveda čisto iz sebe od navdušenja!)

In kolesarili smo nazaj v Ryd po zimski pravljici :)

KIRUNA: 4.dan ali en mojih najlepših dni

1. Fotka:

Sončma Kiruna, ena izmed (mogoče treh) glavnih ulic v mestecu, ko sva se z Anabelle lepo spočiti le odpravili na pohajkovanje.

2. Fotka:

Tale cerkvica me je povsem očarala in skoraj vsak dan sem jo šla pogledat (ps: tole je moj pozdrav snegu/soncu).

3. Fotka:

Primer švedskih lesenih hišič v osnovnih barvah, modra, rdeča in rumena.

4. Fotka:

Z Annabelle sva se odpravili na sprehod do kampinga...

5. Fotka:

... kjer sva si sposodili "Snow shoes" (oči, pozabila sem kako se jim že reče po slovensko ... nekej podobnega kot krplje?) ...

6. Fotka:

... in se predali zimski pokrajini v toplem rožnatem zahajajočem soncu.

7. Fotka:

Zvečer smo se peljali s pasjo vprego, oz. šli na dog sledding! Kužati so bili tako nestrpni čimprej začeti z vleko, da dokler se ne štarta preskakujejo en drugega (jup, čisto zares!) in ves čas lajajo. Tudi preden smo se povzpeli na hrib jih je 17-letni Rasmus, ki nas je peljal (zanimivo poletno, erm zimsko delo), najprej ustavil (za to potrebuje pravcato sidro, ker so psi tako močni....) "let's wait a bit to let them get more excited" :)

Bilo je sicer zeeeeelo mraz (glej koliko plasti oblačil se vidi in vedi, da jih je še mnogo več spodaj...) ampak glede na prelep dan povsem jasno nebo. Toliko zvezd in še nikoli se mi niso zdele tako blizu, res sem bila sredi med njimi!

8. Fotka:

Vmes smo se ustavili v tipiju za čaj in prigrizke.

9. Fotka:

Ko smo prišli nazaj v hostel in sta nama z Annabelle fanta skuhala večerjo, se nas je večina študentov odpravila še zadnjič na lov za severni sij. Tokrat smo šli drugam, v naravo in stran od mesta. V bližini je stal tudi tipi, kjer lahko zakuriš ogenj, in tako smo se šli med čakanjem lahko tudi malce pogret. Imeli smo se super, pa čeprav smo naslednji dan vsi smrdeli po prekajenem pršutu (stranski učinek ognja :)

10. Fotka (Armand Besse):

In potem slišimo klice od zunaj. Vznemirjenje! Kot blisk smo bili spet vsi na mrazu. Bledikaste meglice, vedno svetlejše, so se podile čez nebo, malo tu, malo tam, vedno večje in jasnejše, dokler niso postale prelepo zelene, z občasnimi rumenimi prebliski. Na zvezdnatem ozadju in sredi zimske narave. Kako sem bila srečna, pravzaprav se mi še danes smeji...

KIRUNA: 3. dan

1. Fotka:

Povesti iz Kirune namreč še ni konec. V soboto sva šli z Annabelle dopoldne na tako imenovani "moose safari" (sicer se je meni, spljoh upoštevajoč temerature, zdelo ime rahlo ironično...). To pomeni, da so malo skupinico 8ih študentov odpeljali na deželo na ranč. Tam smo si osedlali vsak svojega islandskega konja in se odpravili na ježo v zimski gozd (IDILAAAAA!!!!!). Čisto tiho so v koloni stopali konjički, snežilo je in vsake toliko se je izza oblakov zaiskrilo sonce. Ko se se žarki ujeli v padajoče snežne kristalčke se je zalesketalo po celem nebu ... zimska pravljica. Med ježo smo bili pozorni na okolico in imeli srečo. Sicer bolj daleč in za drevesnimi debli, pa vendar! smo videli pravega živega losa. Potem so nam skuhali še kosilo, kjer sem jedla meso severnega jelena. Zelo dobro dimljeno meso, vsaj dokler kdo za mizo ne vklikne "We are eating Rudolf!"

2. Fotka:

Annabelle and moi on a horsey background :) kot smo pojasnile fotografu, kaj želiva na sliki

mogoče se opazi, da imam na sebi smučarski komplet in čezenj še smučarski kombinezon (spodaj pa 3 flise). Tako za lažje vživljanje v mojo severno dogodivščino.

3. Fotka:

Pred tipično leseno barvno hiško.

4. Fotka:

Snežno severno obzorje.

5. Fotka:

Zvečer smo imeli vsi študentje, ki smo šli skupaj v Kiruno skupno večerjo z žrebanim sedežnim redom, da bi se malo bolje spoznali. Tale in naslednja fotka sta od Annabelle, ki je sicer slikala svojo mizo, ampak v ozadju, čito na koncu se pa tudi mene malo vidi :).

Večerja je bila super okusna, samopostrežna in naša miza se je blazno dobro ujela, veselo smo klepetali vse do konca in tudi v nadaljevanju.

6. Fotka:

Po večerji smo se namreč skupaj odpravili vn (velika dilema v katerega od dveh lokalov v Kiruni naj gremo!). Bil je super večer, naplesala sem se še pa še. Vrteli so same hite iz 60ih, 70ih, 80ih... (npr. WMCA in Thriller z pripadajočimi koreografijami in Pulp Fiction dancing moves) in tudi razpoloženje in družba so bili igrivi in super.

Od nekod na plesišču pojavil še plišat kuža (smo se takoj zaštekal) in zato tudi tale fotka. Od leve proti desni: Mathias, Alex, Saška, kuža in Céryl.

Malo študijsko opravičilo...

... za tišino in pajčevine na blogu. Ta torek sem imela namreč kar two examinations in z okrevanjem po Kiruni, tekočimi aktivnostmi in študijem mi je čas polzel med prsti...

No ampak včeraj sem torej odpisala vse švedske kralje in kraljice (čist preveč Karlov za moj okus...), geografijo in religiozno situacijo in takoj nato še zaigrala v Drama examination, kjer smo morali glede na določeno poglavje iz knjige o intra in inter personalnih odnosih sestaviti in zaigrati igrico, ki prikazuje probleme iz literature (da bomo lahko zdej pisali še analizo na to delo in opazovanja drugih, jupi!). Zgolj v pojasnilo :)

Aja, pa malce se moram tudi pohvalit, sem namreč zvedela za rezultate preteklih obveznosti. Svenska izpit: ocena A na vseh področjih in tudi moj prvi (ta veliki) Drama esej je dobil A :)
(aja, pa A je ta lepa ocena, sm bla čist vesela!)

KIRUNA: 2.dan

1. Fotka:

Torej ker se nam je pokvaril vlak, se je naše severno popotovanje malce zavleklo in tako smo prispeli v Kiruno približno 5 ur pozneje kot je bilo mišljeno. Zmatrani po dolgi vožnji smo najprej besno zasedli tuše v hostlu in nato okoliške restavracije. Sonček nas je čakal in prvi vtisi mesta so bili prijazni in topli (no glede na dane razmere seveda!).

2. Fotka:

Takoj sem se zagledala v tole rdečo leseno cerkvico, to je moj naljubši košček Kirune (poleg narave).

3. Fotka:

Prijatno natrpana hotleska kuhinja (food connects people) in dve epizodi Prijateljev (jup, tudi Prijatelji in ploskanje v uvodni špici združujejo ljudi) kasneje, smo se nekako odličili, da bi nas šlo nekaj na lov za severnim sijem. Ob določeni uri pa je bilo pred hostlom skoraj 30 ljudi :) Večerni sprehod do bližnjega smučišča in grizenje kolen navkreber, videli smo prve migetajoče meglice. Sledilo je seveda dričanje po smučišču navzdol... fun! fun! fun!

Slikca je seveda rezultat premraženega Otofa (tik preden je odpovedal), premražene tresoče Saške in odsotnost stativa. Lučke in dimniki rudnika v Kiruni, nekaj silhuet v osprednju še preden smo se povzpeli na vrh smučišča.

KIRUNA: fotozgodba 1.dne

1. Uradna klapa: Annabelle, moi, Céryl in Alex.

2. Približno 18 urno vožnjo z vlakom smo si krajšali z igricami, origami delavnico, debatami in flimi.

3. Potem se nam je pokvaril vlak. Čeprav je večina naše mednarodne severne odprave študentov inžinirjev, smo imeli precej časa za vmesni sprehod po snegu, kepanje in mavžanje (obljube izpolnjene :).

4. Zbudila sem se v novo jutro...

5. Zbujali so se tudi ostali.

6. Sončno mrzla Kiruna

Verde que te quiero verde na severnem nebu

Severni sij! Videla sem severni sij!

(žal je bilo Otofu premrzlo in ni hotel vizualno ovekovečiti prelepe meglene tančice, ki je spreminjala svojo intenzivnost, dokler se ni začela igrivo poditi po jasnem zvezdnatem nebu v vedno svetlejših zelenih odtenkih ... )

ps: naj se foušija začne :)