1. Fotka:
Torej ker se nam je pokvaril vlak, se je naše severno popotovanje malce zavleklo in tako smo prispeli v Kiruno približno 5 ur pozneje kot je bilo mišljeno. Zmatrani po dolgi vožnji smo najprej besno zasedli tuše v hostlu in nato okoliške restavracije. Sonček nas je čakal in prvi vtisi mesta so bili prijazni in topli (no glede na dane razmere seveda!).
2. Fotka:
Takoj sem se zagledala v tole rdečo leseno cerkvico, to je moj naljubši košček Kirune (poleg narave).
3. Fotka:
Prijatno natrpana hotleska kuhinja (food connects people) in dve epizodi Prijateljev (jup, tudi Prijatelji in ploskanje v uvodni špici združujejo ljudi) kasneje, smo se nekako odličili, da bi nas šlo nekaj na lov za severnim sijem. Ob določeni uri pa je bilo pred hostlom skoraj 30 ljudi :) Večerni sprehod do bližnjega smučišča in grizenje kolen navkreber, videli smo prve migetajoče meglice. Sledilo je seveda dričanje po smučišču navzdol... fun! fun! fun!
Slikca je seveda rezultat premraženega Otofa (tik preden je odpovedal), premražene tresoče Saške in odsotnost stativa. Lučke in dimniki rudnika v Kiruni, nekaj silhuet v osprednju še preden smo se povzpeli na vrh smučišča.
kok lepo zgleda.res se morš met fino...
OdgovoriIzbriši((upam da je Otof okreval :]))
Kako hecno je gledat ves ta sneg, ko pri nas poganjajo zvončki.
OdgovoriIzbrišiPa se ti končno tudi jaz oglašam; z branjem Svenske-Saske sem tokrat prišel celo v tak zaostanek, da mi je bilo klikati "starejše objave". Delam na pobokšanju.
OdgovoriIzbrišiKaj naj napočrez rečem drugega, kot da je tale blogec super uvid v zakulisje slovenskih sosedovatravajeboljzelenajičnih idealov o skandinavskem tem in onem. Pa Otofa moram pohvaliti, ker na vsake toliko belo balanco (white balance) pusti v (prav ideano, kot so lahko ***le v Skandinaviji***!) hladnih tonih, ali pa jih na lastno pest še malo obrne v omenjeno smer.
No, do prihodnjič,
Črt