Papir, škarje, kamen, kraval

Po dolgem času se končno ponovno oglašam na ta pomembni dan. Prosila bi vas namreč, da se za trenutek umirite in slavite z menoj veliko čast in strašni dosežek obenem. Danes, v torek 20. malega travna 2010, je vaša spoštovana Saša Žust postala univerzitetna prvakinja igre papir, škarje, kamen!
Vem, kaj si mislite, tudi sama sem neizmerno ponosna.

Šalo na stran, še vseeno je vse, kar sem napisala, res :) Med odmorom za kosilo, ko nihče na kampusu nima predavanj, se posebej na tople in sončne dni (kar je vsaj nekaj časa bil tudi današnji torek) veliko dogaja.
Študentske sekcije organizirajo zabave (imenujejo se "kraval" ... in ponavadi ga je kar precej) ter jih v tem času na raznovrstne načine promovirajo. Lahko oblečeni v črne erm.. neandertalske kostume ob bobnu hopsajo čez cel kampus (... hm ja, Švedi so mal posebni ...), se sončijo in delajo hrup na temo kravala ali pa prirejajo različna tekmovanja.

Ena takšnih promocij je bila tudi danes, ko sta me ogovorila dva Šveda in mi vse po švedsko razložila, da kok je fajn in da pa je moram, še preden sem uspela povedat da "Jag talar bara lite svenska" (=Bolj malo znam švedsko). No, ampak po spletu okoliščin (sodelovala sta tudi dva kolega inžinirja) sem se opogumila in sodelovala v turnirju papirja, škarij in kamna. In glej ga zlomka, oba prijatelja, ki sta celo dopoldne študirala strateške pristope k zmagi te igre in brala statistike o najpogosteje uporabljenem znaku, sta izpadla že na začetku.
Jest pa... no kaj nej rečem, meni se je smejalo že ko sm zmagla v naši skupini... Ja, premagala sem kakšnih 50 tekmovalcev in moja nagrada (poleg tega, da se mi zdi cela zadeva izjemno fajn in se že cel dan naznanjam z prvakinjo)? No erm, zdaj lahko kupim 4 vstopnice za študentsko zabavo na prostem ne da bi čakala v vrsti, ha ha.
Pravzaprav, še vseeno ni tako slabo kot se sliši (čeprav prvaku bi pa le lahko dali vsaj eno karto zastonj), saj je tukaj neka nenavadna zasvojenost z vrstami. Če želiš karte za kak bolj priljubljen dogodek (seveda se prodajajo le zgolj na določen dan kakšne dva tedna prej, če se še ne zavedaš, da prireditev obstaja, ali zgrešiš datum prodaje kart ponavadi ni več možnosti ... svašta, res) se ponavadi čaka vsaj par urc, lahko pa tudi celo noč. In za Ute Kraval (zabavo na prostem), ki je največji študentski žur fakultete, bi se čakalo kar nekaj časa. No sama grem lahko zgolj tja in uživam slavo ("Do you know who I am?"), ko povem, da sem Saša Žust, univerzitetna prvakinja, dobim karte takoj :)