SVENSKA PO SLOVENSKA...

Priznanje že takoj na začetku. Do svojega prvega švedskega večera sploh nisem povsem dojela kaj pomeni it za 6 mesecev, včeraj pa me je spoznanje prav nič kaj prijazno spreletelo kot kurja polt. 6 mesecev, jejhata!

Ampak pojdimo lepo po vrsti in si oglejmo modrosti (dva dni izkušene) Erasmus študentke.

Ko poskušaš v kovček in nahrbtnik stlačili za pol leta svojega življenja, ugotoviš, da ima le-to zelo konkretno kilažo (ki jo v kmalu v polnosti dojameš tako psihično kot fizično) in še večje prostorske razsežnosti.

Čeprav sem bila zadnje dni precej živčna (kar se je različno fiziološko odražalo ;), nisem nič jokala. Nič razen dva dni pred odhodom, ko se je vsa notranje nabrana vlaga konkretno usula iz mojih očk.

Prvi večer je najtežji. Sam si. Geografsko se moraš znajt v nepoznani deželi (pa že v Ljubljani se mi je dostikrat zalomilo, čeprav na poti iz Stockholma do Linkopinga začuda nisem pristala v Domžalah*). Ko prideš končno do svoje sobe, je ta prazna in tuja, hladna. Kuhinja in dnevna soba sta po praznikih in odhodu prejšnjih Erasmus študentov v obupnem stanju. Odpreš umazan star hladilnik in notri je…..komar! Prizor se je povsem skladal z mojimi občutki.

Že ko razpakiraš je velika razlika, ker si obdan s svojimi rečmi in ko greš spat, te pomiri znana posteljnina in papirnati Mr. Darcy na sosednji steni. Ko pa najdeš v bližnji trgovinici še jaffa kekse, munch mellow in podravka instant župce si spljoh čisto raznežen.

Kot vsi v Linkopingu, potrebuješ kolo. Ok, Saška kupi kolo. Saška se pelje tistih 500m od trgovine do svoje sobice. V tem času Saška pade s kolesa. Saška se nauči, da so steze na Švedskem zaledenele…. tudi kolesarske.

Zelo koristna informacija je, da lahko nastaviš gumb na radiatorju z 1 na 5, kot mi je povedal Šved, ki se je zgrozil, kok je pri meni mrzlo (Švedu! se je zdelo mrzlo). Dokler se ne segreje sem pač v palšču in šalu (me prov spominja na KG) in jem sladoled (ker je pač dober ne glede na temperaturo!).

Toliko o prvih spoznanjih, drugače pa iskreno (ker smo prjatli in se le tako spodobi), včerej je bilo težko, zelo težko, ampak že spat sem se odpravila pomirjena v svoji pižamci in svoji postleljnini, pa čeprav v tujem kraju. In danes je bil lep dan.

Švedska je lepa, imajo sneeeeeeeeg! Pa rumeno, svetlo modro ali rdeče pobarvane lesene hiške z belimi polkni. Povsod je še praznično okrašeno, ko v mraku (ob pol štirih) odhajaš s faksa, pobeljene hiške in rumene luči delujejo pravljično.
Danes sem imela prvič švedski tečaj, to bo še zelo zabavno! Moram priznat, da prov uživam, ko se pačim in probavam izgovorit njihove pojoče samoglasnike, ali pa ko poslušam kako to (ne)uspeva Američanom.

Toliko za prvo silo (ki je postala kar obširna)

Joetten hårgelen svinte!

tå tå



*Domžale - kraj, kjer se Saška znajde presenetljivo velikrat, kadar se zgubi kje v Ljubljani…