Obisk :)

Jup, spet :)

Lepo vreme na petkov večer ... BBQ seveda (je dišalo po celem Rydu :)

ps: Saška pridno deli naprej dragocene bananasto-čokoladne žar pogruntavščine ...

Kaj sem se naučila na Švedskem ali Nedelja je dan za BBQ

Da so banane na žaru s čokolado ena izmed največjih pogruntavščin človeštva!

ps: Lep dan je, zato smo šli ponovno k jezeru. Žal smo z Linköpingom za saboj pustili tudi sonce, ampak nismo se vdali! Fantje so zakurili (ali valili, glej Fotka 2) ogenj in kljub vetru smo se imeli fino.

Pomlad v Linköpingu :)

1. Fotka: Moja kolesarska pot v center.

2. Fotka: Stora Torget (ali veliki trg) okrašen z nekakšnim velikonočnim dreveščkom. Švedi za Veliko noč namreč povsod po mestu in pred svoje hiške postavijo veje in jih okrasijo s pisanimi peresi.

3. Fotka: Bosses ali najboljši sladoled v mestu. Nagradno vprašanje za zveste bralce bloga: Kako vemo, da je fotka posneta na Švedskem? Ker je na njej vrsta, seveda!

4. Fotka: Kolesarska pot nazaj v Ryd in pogled na številne skupinice, ki se predajajo radostim žara. Po celem naselju je namreč na prijetnih kotičkih moč najti "javne" zunanje žare, ki so ob sončnem vremenu redno zasedeni :) Če je queuing švedski šport številka 1, mu tesno sledi BBQ(ueuing :)

Saška ima rada srede ...

... ker nima predavanj in ker je ob sredah lepo vreme :)

ps: na fotkah martinčkanje na trati ob filozofskih debatah in piknik kosilo s Tjašo in Deryo

Hišna skrivnost

Kaj se skriva v ozadju švedskih rdeče-belih hišk? Le od kod so se vzele? Po pohodu pametnejša Saška z veseljem poroča, kar se je naučila:

Hiše barvajo z stranskim produktom proizvodnje bakra, torej z nekakšno bakreno barvo, kar pa ima dolgo tradicijo. Z barvanjem so namreč začeli, da bi pokazali, da si to lahko privoščijo, torej kot zunanji izkaz socialnega statusa. Kmalu pa so ugotovili, da bakrena barva tudi pripomore k dalši obstojnosti lesa (hiške so namreč lesene). Kasneje so bogatejši prebivalci prebarvali svoje hiške v rumeno, saj je bila ta barva dražja, zato so tudi razni dvorci pogosto v rumeni.

Tudi belo obrobljena okna so statusni simbol. Steklo je bilo zelo drago, zato so hoteli tista okna, ki so si jih privoščili čimbolj razkazati in kako bolje kot s kontrastno izstopajočo belo obrobo. Kdo bi si mislil, da bo imela človeška oholost in nečimrnost tako lep estetski učinek :)

Še zanimivost, da v 19. stoletju kmečke hiške niso smele biti visoke, z zakonom je bila dovoljena višina zgolj 7 lesenih desk.

Bjärka-Säby

Sussan me je povabila, da se ji pridružim na pohodu, ki so ga imeli v okviru predmeta Nordic culture (sem se malo prištulila skupini, pa ni bilo nič narobe, saj je kar nekaj ljudi manjkalo zaradi velikonočnih počitnic). Hodili naj bi okoli jezera in po gozdovih južno od Linköpinga v kraju Bjärka-Säby, si vmes privoščili tudi kosilo in fiko v naravi in izvedeli kar nekaj o okraju in švedskem odnosu do narave. Ker je bil lep dan, sem še toliko rajše sprejela povabilo, ki se je izkazalo za pravo malo pustolovščino :)

S Sussan sva namreč zamudili avtobus, ki naj bi nas odpeljal do začetne točke, ampak čeprav se je vse skupaj začelo malce kaotično, je imela mala Nemka v duhu "ordnung und disciplin" takoj pripravljen rezervni načrt. Prijatelja, ki sta šla med prazniki domov, sta ji pustila ključe njunega avtomobila, Daniel (leder-hosen Avstrijec in ponosni lastnik GPS-ja) nama je po telefonu razložil pot in mahnili sva na lov za Nordic Culture skupino. Prej omenjeni avto se je sicer izkazal skoraj za avtobus, navodila so nama pomagala zgolj okvirno, ugotovili sva, da imajo Švedi obupno označene ceste, ampak na koncu sva prispeli, našli skupino in imeli čudovit dan!

Nekaj foto utrinkov:

Najin modri avto(bus), ki sva ga prakirali pri prijaznem švedskem kmetu (in vadili najino svenska znanje)

S Sussan pred hlevom. Ja, tudi hlevi so tako lepo idlilično rdeče-beli :)

Rdeče bele hiške

Narava... bilo je res lepo!

Velikonočni piknik

Pomlad je tudi pri nas in kako lepše preživeti dan kot ob jezeru s prijatelji, peči hrenovke in marshmelows nad ognjem in jesti potico (slovenska kulinarična značilnost je kakopak požela navdušenje :)

Vesele Velikonočne praznike!

Prve ponovno švedske misli

Pa sem nazaj v Sverige. Ko sem tokrat odhajala, se mi sploh ni več zdelo, da grem kam daleč. Tudi ko sem prišla nazaj v svojo sobico, me je le-ta pričakala topla (tudi dobesedno, 22 stopinj!), prijazna in poznana. Moja.

Pogled na mojo začasno domovino z letala pa ni več odkrival čipkaste pobeljene in ledene obale kot januarja, ampak tisoče jezerc v soncu. Plošče ledu so plavale le še raztreščene po morju.

Še enkrat hvala vsem, s katerimi smo se uspeli videt v tem sončnem tednu in iskreni oprosti tistim s katerimi nam to ni uspelo (teden je minil mnogo prehitro). Lepo je ponesti pomladno Ljubljano, košček doma, v mislih s seboj na sever. Še toliko lepše, če s seboj odneseš tudi okus domovine, domačo potico, skupni izdelek treh generacij!

Na domači grudi

Pa sem nazaj in je kar malo hecno, se mi skoraj zdi, kot da vmes ne bi minili trije meseci, vse se zdi domače a hkrati drugače ... pa vendar lepo :)
Sploh sprejem v Celovcu, ja, sem bila zelo presenečena in vesela (kot so dokazovali skoki in tek okoli avtomobila ter nivo energije). Pa ker zdaj znam objavit tudi premikajoče slikce, skoraj moram delit. Avtentična-(skoraj-švedsko-umirjena)-zmedeno-presenečeno-vesela-a-res-prov-vidim-meni-ni-nič-jasno-ampak-kok-ste-pa-vi-kul verzija in potem repriza (ker so menda moji domači stežka ostali doma, firbčni in žalostni da ne bodo bili priča vsemu navdušenemu cviljenju, in ker ste cviljenje želeli, boste cviljenje tudi dobili :). Saj se lahko ugotovi katera verzija je katera, kenede?

ps: pa HVALA!

Cvilile so gosli in brusile so se pete

Jejhata, danes sem pa v blogarskem (in ne bolgarskem) elementu!
Namreč, skoraj moram omenit današnji večer, ko sem bila na nekakšnem tipičnem švedskem večeru. Vsako prvo sredo v mesecu se zbere kopica Švedov in najprej skupaj prepeva ljudske pesmi, potem pa privlečejo ven violine, začne se živa muzika in staro in mlado veselo pleše ljudske plese.
In ja, sem pela in plesala (še dobro da imam izkušnje z improvizacijo) in tud fajn se imela :)

ps: hmm ... tehnološki izziv, ali bo Saški uspelo objaviti video....

Pomembno obvestilo!

Iz Švedske bodo namreč ekskluzivno in zgolj za en teden v času od 4. - 11. aprila uvozili na slovenska tla dotično erazmus študentko :)
Jup, prihajam na obisk!

Kakšna Drama!

Moj predmet International Course in Drama Communication je bil res dobra izbira (kljub neštetim esejem, dnavnikom, analizam in razmišljanjem (reflections), ki jih moramo kar naprej pisati.... zadnji esejček me še čaka - ta petek, ker je rok seveda ta petek :).

Čeprav je manj poudarka na igri sami v smislu gledališke umetnosti (kot smo mnogi zmotno razumeli pod imenom predmeta), ampak več na tem izkustvenem nivoju igranja (torej kaj doživljaš med igranjem, kako dojemaš sebe in druge - vidik komunikacije), je super! Zanimiva kombinacija gledališča in psihologije bi bila mogoče še najboljša opredelitev za to, kar tu počnemo.

Naš mali razred se je preko neštetih vaj in iger zelo dobro spoznal in ujel. Od tu tudi precej Francozov, s katerimi vztrajno čepim skupaj (in jem quiche lorraine, gateau au chocolat, celo RATATUILL (sm bla čisto preveč navdušena, ker je že sama beseda tko fajn), čebulno pito, tople sendviče z ovčjim sir z medom in še kaj ... nič bat, sem se že prijavila, da bomo skupaj kuhali in da se bom čimveč naučila :). Ampak nazaj k drami, drugače bom ratala še lačna...

Moj Drama Course A je bil torej tako fajn, da sem si povsem prostovoljno na glavo nakopala še eno morje novih esejev in se. čeprav ne potrebujem več kreditov, vpisala na nadaljevalni Drama B. Konec aprila bomo kot del programa skupaj odšli tudi v tako imenovani Outdoor Center ob jezeru v kraju Brevik in tam ostali za čez vikend, ter se učili in preizkušali team building methods. Pa še kitarista bomo imeli s sabo (vsaj tako je obljubil Alex iz Cipra, eden izmed novih sošolcev) in s Tifenne se že vesliva večera ob tabornem ognju :)

Pa še malo slikovnega gradiva, da si bo lažje predstavljat:

Drama dinner, ko smo se zbrali in je vsak prinesel nekaj tipičnega iz naše države (Slovenijo je zaradi pomanjkanja čas ta dan zastopal zgolj rižev narastek). Drugače pa smo pokušali specialitete iz (seveda) Francije, Irana, malezije in Brazilije. Takšne mednarodne večerje so tu precej pogosta in zelo zelo luštna stvar.

Razredna fotka, vsakdo na njej pa v poljubni drama pozi :)